Petja Grafenauer
Pogrešani (ekrani)

Pogrešani (ekrani) so režijski prvenec Saše Vrabiča. V beli kocki Galerije Ganes Pratt se ne predstavlja film temveč prostorska instalacija, ki izkorišča prvine režije, da bi zavzela vse čute obiskovalca. Podobe, predmeti, vonji in zvoki v popolnosti prevzamejo percepcijo tistega, ki vstopi vanj. Instalacija izrablja nekatere elementov ustvarjanja filmske pripovedi, ki je v projektu realizirana v treh dimenzijah in mnogih medijih. Totalnost doživetja poteka v dvodelnem okviru, ki ni linearna pripoved in ne podoba hollywoodskega spektakla, ampak refleksija reprezentacij, kakršne ponujajo oglaševalci in režiserji visokoproračunskih filmov.

Naslov namiguje na vir nastanka prostorske inštalacije. Pogrešani (ekrani) izvirajo iz medijsko posredovanih obvestil o ugrabitvi štiriletne deklice Madeleine McCann, ki se je zgodila 3. maja v hotelskem letovišču na Portugalskem. Velika medijska kampanja, ki je sledila dogodku, je umetnika spodbudila k raziskovanju polja ugrabitev otrok. Spekter človeške fascinacije z otroštvom in otroci, ki je na eni strani pogojen s stereotipno medijsko posredovano simboliko otroštva kot lepote, ljubkosti, čistosti, nebogljenosti in sreče, ustvarja povrhnjico, pod katero se skriva druga, mnogo bolj temačna in grozljiva plat.

Projekt Saše Vrabiča raziskuje nestabilnost pomenov podob in drugih sporočilnih elementov, ki tvorijo inštalacijo. Podobe so umeščene v sistem, ki je pogojen z medsebojnimi razmerji med deli inštalacije in režiran s strani umetnika. Iztrgane iz prvotnih kontekstov podobe ponujajo popolnoma nova branja. V ljubkem se razkrije grozljivo in popačeno, običajno postane znak nedolžnega in ljubkega. Podoba je prazen znak, ki v ustvarjenem sistemu ne zmore ohraniti prvotnega pomena. Tudi ona sama je ugrabljena. Režiser dogodka – umetnik jo izrablja, ljubkuje in izkorišča, da bi pokazal na njeno pomensko nestalnost.